[ Pobierz całość w formacie PDF ]
bil tvoj pokojni brat Luka eno leto prej umrl, potem bi
tebe ne bili jemali v vojake, in ti bi zdaj gospodaril
doma; na0 France bi pa nama z Mihom kuhal tu gori.«
»Da, da, ko bi bil Luka prej umrl!« vzdihne polglasno
Juri.
»Ee, kaj bo0 govoril!« se oglasi starec zopet izza mize,
»ko bi si bil Pavletov TomaÏ prej doma nogo zlomil, ne
bili bi mu snoãi pri Nacetu treh zob izbili! Kar je, to je;
namenjeno ti je bilo! Sedaj raj0 i pomisli, kako bi drugod
dobili kaj denarja; domaãa dota ti ne uide ãakal jo pa
bo0 , ãakal! Tvoj oãe je trden kakor ãrni gaber!«
»Trije pari so na oklicu,« spregovori Miha. »Dva sta iz
hribov, tam ne bo niã; tretji je pa tudi tak, da bi kar na
vrbovo pi0 ãal godel.«
»To ni niã,« pravi starec in se zamisli. »Sam ljubi
Bog ti meni pomagaj pa mamka boÏja!« reãe ãez nekaj
ãasa, »kako bi prevarili in zvili tega RoÏanca! Primojdu-
naj, to bi bilo veselje! Ta skopuh mi oãita, da mu po goz-
71
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
du kradem in iz kozolca jemljem, ko ve za vsako vejo,
ima vsa grmovja se0 teta in snope v kozolcih zapeãatene.
O ti vrag poÏre0 ni! Na svete Vi0 arje se obljubim, in pa
0 e tebe, Miha, ãe bi ga mogli kako prekaniti.«
»Oãe, to si pa le izbijte iz glave!« pravi Miha. »Stare-
ga lisjaka ne boste ujeli, posebno zdaj ne, ko se je Jurije-
va kupãija tako slabo obnesla. Nate je hud, Juri, kaj?«
»Kakor sam pajek,« odgovori Juri. »Toliko, da se nisva
stepla, ko sem mu povedal o tistih krajcarjih. Hudo sem
se moral premagovati, ko me je o0 teval. To pa 0 e zme-
raj misli, da se mu laÏem, da sem denar utajil.«
»Ne vem, kaj bi dal,« pravi Miha, »da bi bil videl nje-
gov obraz takrat, ko si mu ti povedal to stra0 no izgubo
dveh gro0 ev. Ali so se mu pobesila usta, kaj?«
»Jezi me, kadar se spominjam,« reãe Juri, »pa smeja-
ti se moram. Tega bi ne bil nikoli verjel, da je res tako
lakomen. Kakor bi mu bil du0 o jemal, tako hudo mu je
bilo. Ve0 , od konca ni bil niã jezen, dokler je imel 0 e kaj
upanja. »Oh, Jurãek,« je dejal, »ljuba du0 a, ti se misli0
malo ponorãevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem star, ti
si pa mladeniã; daj mi denar nazaj; saj ti nisem zdaj
pomagal zadnjikrat!« Jaz trdim, da sem denar izgubil,
se pridu0 im; on pa ni hotel verjeti in ni hotel. Ko se pa-
jaz obrnem, da bi od0 el, skoãi kvi0 ku, skaãe semtertja
kakor obseden; lasje pri u0 esih so mu stopili pokonci, in
tako je pihal kakor pisan gad. »Ti nehvaleÏneÏ,« je vpil,
72
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»jaz sem te re0 il, in ti mi tako plaãuje0 ? Poberi se izpred
mojih oãi!« Na to pravim jaz: »Oãe, nikar se ne jezi-
te! Kar je, to je; 0 tirinajst dni vam bom delal zastonj,
kadar boste hoteli.« Malo je odnehal dedec, mislil si je
menda, bolje nekaj kot niã. Potlej je pa spet zaãel. Vpil
je in klel tja v en dan, jaz sem se pa izmuznil. Streljal bi
me bil, ãe bi bil imel pu0 ko pri rokah; rekel mi je pa vse,
kar je priimkov na svetu.«
»In ti si ga poslu0 al?«
»Poslu0 al, zvesto, kakor dekleta zakonske oklice. Trdo
sem se drÏal in neumnega sem se naredil, ãeprav me je
srbela pest, kakor ne vem kaj. Pa kaj sem hotel? Saj ves-
te, kako je!«
»Niã greha bi ne bilo,« meni Premec, »ãe bi ga bil
malo pritisnil. Le premisli, kak0 en je ta cigan ãlovek
mu ne more dobro reãi! V kak0 no nevarnost te je poslal
s tisto tatinsko robo! Sam ni hotel iti, po0 tenjak; pa si je
mislil: naj ta mladeniã zame gada ujame; ãe tega prime-
jo, ni take 0 kode. Ali je to lepo? Potlej te pa 0 e dolÏi, da
si mu denar ukradel, in tatu te imenuje! Oh, Juri, ti ne
ve0 , kako neznansko rad bi ga jaz ujel. Toda, kako,
kako!«
Dedec se zamisli in vleãe poãasi dim iz pipe; ãez ne-
kaj ãasajo vzame iz ust in pravi: »He, Miha, pod kozol-
cem je voziã ajde naloÏen, kaj?«
73
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»NaloÏen,« odgovori sin, »kadar hoãete, ga potegne-
mo na pod in omlatimo.«
»Ta ãlovek je tako lakomen, tako samogolten,« razla-
ga Premec, »da mi je pol voza Ïe v mislih poÏrl. Oni dan
je vohal okoli kozolca, a sem ga hitro odpravil. No, in kaj
mi reãe! Ajde ima0 pa res toliko, pravi, da je morala kar
druga vrh druge rasti; kaj ne, prodal je bo0 pa 0 e veã?
Sekiro sem vrgel za njim, pa hudirja ne zadene0 nikoli.
Ti, Juri, mora0 k njemu!«
»Da me znova zapodi, ali ne?« ugovarja Juri. »Kaj
hoãem jaz?«
»Niã, ti mora0 ! Jeza se mu je Ïe razkadila, in zdaj on
kar premi0 ljuje, kako te bo priganjal k delu. Niã se ga ne
boj! Kar pojdi! Ti ga mora0 pripraviti, da se bo lotil moje
ajde.«
»Oh, kaj vam prihaja na misel!« odvrne Juri. »Da bi
sleparil in lagal okrog; ne, tega ne storim; kar pustite
me!«
»Ti mora0 . Ni drugaãe. Jaz hoãem tega lisjaka zviti, in
ti, Jurãek, mi bo0 pomagal. Pomisli, kako te je on speljal
na ta semenj, kako te je zmerjal, in saj ne bo niã druge-
ga pri vsem tem kakor smeh. Reci mu samo, da je pri
[ Pobierz całość w formacie PDF ]